Omemba: Borut Soban

»Ne, to ni to, tega zagotovo nimam.«

»Občutek imaš, da greš stopnico po stopnico navzgor, ko pa prideš do podesta, te spet vrže nazaj na tla. To je vedno znova težko.«

»Ne. Ko se ena zgodba konča, se ne oziraš pretirano nazaj, če hočeš samemu sebi dobro, in začenjaš drugo in drugačno.«

»V fazi, ki je primerna za invalidsko upokojitev. Nič takega ni, s čimer bi se človek hvalil.«

»Zelo pomembno je, da se zaposliš z nečim in da se ne smiliš samemu sebi, čeprav imaš časa za to ogromno.«

»Seveda me ti sem ter tja spravijo ob živce. In ti je zato hvaležen, brez besed, to vidiš ter občutiš.«